Šircelj napovedal rebalans, ‘zujfa’ ne bo, prav tako ne davka na nepremičnine

“Situacija ni taka, da bi z lahkotnostjo sprejel to funkcijo,” je ob zaslišanju v Državnem zboru dejal ministrski kandidat za področje financ Andrej Šircelj.

Potem je obrazložil, da so se mednarodne razmere zaostrile in “smo pred novim geostrateškim redom, ki prinaša nove delitve, nove interesne povezave glede na energetski potencial, redke zemlje in tako dalje”. Omenil je vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, ki vplivata na finančne sisteme.

Evropska unija (EU) zaostaja za ZDA in številnimi azijskimi državam. Kot že dopoldne kandidat za ministra za gospodarstvo Anže Logar, je izpostavil poročila Maria Draghija o zaostanku na področju konkurenčnosti. Kot glavno težavo je izpostavil demografske spremembe in birokracije.

Tudi Slovenija, čeprav po nekaterih kazalcih v zgornji polovici držav Evropske unije (EU), ima po njegovem mnenju težave z zmanjšano konkurenčnostjo. Tu je hitro prešel na temo davčnih obremenitev, ki da so visoke predvsem na področju dela in za tiste, ki največ ustvarijo.

“Po mojem mnenju je v zadnjih štirih letih žal prišlo do prehude davčne obremenitve, od tega, da smo dopolnilno zavarovanje spremenili v obvezni zdravstveni prispevek, uvedli prispevek za dolgotrajno oskrbo, povečali davek od dohodka pravnih oseb in uvedli davek na bilančno vsoto bank (v obeh primerih gre za začasno povečanje za obdobje do ključno 2028, op. a.), spremenili in otežili delovanje normirancev,” je naštel. Omenil tudi razveljavitev dohodninske reforme tretje Janševe vlade, ki je bila uvedena z letom 2022 in bi z leti postopoma zvišala neto plače, ter – kot ga je poimenoval – “skriti davek” na dohodek, ker se lestvica ni v celoti usklajevala z inflacijo.

Čeprav so rasli prilivi v proračun, so odhodki rasli hitreje. Evropska komisija nam za letos napoveduje primanjkljaj v višini 3,3 odstotka BDP, prihodnje leto se bo delež v BDP okrepil na 3,7 odstotka. “Jaz ne mislim, da ljudje zaradi primanjkljaja danes slabše živijo. Bodo pa morda v prihodnje,” je dejal Šircelj in dodal, da bi lahko mejo presegli tako pri primanjkljaju kot pri dolgu.

Najprej v rebalans

“V zvezi s tem sem zaskrbljen,” je dejal Šircelj in dejal, da moramo nujno ukrepati oziroma “narediti bistveno več” – ali na prihodkovni ali na izdatkovni strani.

Evropska komisija bo namreč pregledala javnofinančna poročila držav članic in na podlagi tega izdala sklep, na katerega je možna pritožba države članice. A lahko Evropska komisija sprejme tudi posamezne ukrepe na področju javnih financ, ki pa – tako Šircelj – “niso prijetni”. Dodal je sicer, da marsikatera država, ki je presegla primanjkljaj, ni bila deležna ukrepov.

Napovedal je rebalans letošnjega proračuna, katerega cilj bo primanjkljaj spraviti v okvirje, ki jih določa Evropska komisija. “Vsak ukrep bom presojal s tega vidika. Koliko bom uspešen, boste videli.”

Kaj napoveduje

Šircelj je na začetku predstavil predvidene ukrepe, za katere bo zavzemal, ki so bili povzeti iz koalicijske pogodbe. Navedel je naslednje:

• Štiriletni proračunski cikli: “Če en projekt ne bo končan v enem ali dveh letih, se bo prestavil v prihodnje obdobje, ne sme pa zato priti do povečanja primanjkljaja,” je dejal. Poudarek bo tudi na upravljanju z javnim dolgom, da bodo stroški zadolževanja čim nižji.
• Davki: “Davke bomo napovedali vnaprej, tako da bo sistem predvidljiv,” je dejal Šircelj. Napovedal je razbremenitev dela v prihodnjih štirih letih. V mandatu med 2020 in 2022 so sprejeli povečevanje splošne olajšave, kar je vlada Roberta Goloba kasneje razveljavila, zdaj bodo po besedah ministrskega kandidata znova poskusili. Del tega je odprava najvišje 50-odstotne stopnje dohodninske lestvice.
  Omenil je olajšave za mlade do 29- leta in družinsko dohodnino, kar pomeni, da bo družina dobila skupen izračun dohodnine in imela možnost skupnega uveljavljanja olajšav za vzdrževane člane. Davka na nepremičnine pa ne bo, je Šircelj znova povedal to, kar je koalicija že zapisala v pogodbo.
  Napovedal je pavšalno obdavčitev nekaterih dejavnosti, in sicer za podjetja s prihodki do 350 tisoč evrov, medtem ko so že uvedli socialno kapico. Pri davkih za podjetja bodo pogledali olajšave za investicije in razvoj ter jih naredili enostavne, da bi povečali investicije v digitalizacijo in avtomatizacijo. “Želim si večjih zasebnih investicij,” je dejal Šircelj.
• Demografski sklad: Napovedal je prenos državnega premoženja s Slovenskega državnega holdinga (SDH) in drugih nosilcev državnega premoženja na demografski sklad.
• Bankomati na podeželju: S krajšanjem delovnega časa in tudi zapiranjem pošt, bank, bencinskih črpalk so osnovne storitve na podeželju vse manj dostopne. Šircelj je v zvezi s tem napovedal prizadevanja za namestitev bankomatov v krajih, ki niso gosto naseljeni. Na kakšen način bi to uredili, ni pojasnil.

Kot prvi sprašuje odhajajoči minister

Odhajajoči finančni minister Klemen Boštjančič je kot prvi Širclju zastavil vprašanja, in sicer ga je glede na napoved zvišanja izdatkov za obrambo, stanovanja, zdravstvo, zanimalo, katero področje bo prvo na vrsti za reze v primeru, da gospodarska rast ne bo taka, kot predvideva proračunski načrt. Vprašal je tudi, s koliko fiskalnega prostora bo v prihodnjih dveh letih razpolagala vlada ter če bo nasprotoval koalicijskim partnericam v primeru, da bodo predlagani ukrepi, ki bi lahko ogrozili srednjeročno vzdržnost javnih financ.

Šircelj je dejal, da ne more povedati, kje bi rezali v primeru, da bi bilo to potrebno. Dejal pa je, da so se izdatki za plače v javnem sektorju močno povečali, in napovedal razmislek, “kako s plačno reformo nadaljevati” ter kako zmanjšati izdatke.

Nato je dodal, da bodo prostor za reze v proračunu za 2027 iskali sami ministri – vsak za svoj resor. “Vsekakor ne bomo uvedli ‘zujfa’, razmere niso take, da bi bilo to potrebno,” je ministrski kandidat dejal o možnosti uvedbe varčevalnih ukrepov po vzoru tistih iz leta 2012.

Dejal je, da je prostor tudi pri spremembi politik. Kot primer je navedel stanovanjsko politiko, kjer naj bi se koalicija zavzemala za več lastniških stanovanj. “Seveda bomo nadaljevali z gradnjo stavb, ki so morda danes brez oken in vrat, a bomo bolj spodbujali lastniško gradnjo,” je dejal. Spomnimo, da je vlada Roberta Goloba napovedala, da bo država za stanovanja v desetih letih namenjeno po sto milijonov letno.

Napovedal je, da bo vlada nekatere institucije preselila iz Ljubljane, s čimer naj bi se prestolnica prometno razbremenilo, hkrati pa naj bi to povečalo skladnost razvoja regij.